4
jeflHOM peujy cBe'je npHHöcHJio ceöe Kao /jap KynöJiH.
Cße’ce flöBpniHjio y iboj. Hochjio Moje odoacaBaibe i-boj
(— h iBCMy). Ona je caKynjLaBajia cbc Aap° Be > bh-
bpnpaiba, ooo/KaBaiba. Hocmia hx bhcoko, h 3 p a sk a-
Bajia hx y3BHcyjyhn. /Jyma PnMa iraje xiejia,
Mor.ira, Apyr^e a& ce y3BHCH h hoch ceöe y BHCHiie,
nero caMO Kpo3 n.e (itéra). y Phmv saiipano ne jkhbc
jby/iH nero Jiyaie.
CnnpwTya/iHocTM.
Moja ce /lynm y3BHCHJia. J\bc Aymé,
/lynia ?HMa, (MiiKejiaH^e.na) h Moja,
bpaTHMH.ae cy ce. Ileiea-ne y bhc h
Hcnyii.aKa.iie cy nac/pyx u npocTop.
P h m h m a u, e h t p a. ,H,pyre Baponin HeMajy ra. Ba-
poniH cy meTajiHHiTa, iipojrasHuiTa «ty/pi. Ajieje hjih
icyhe EyA npojiaae, HAy h AOJia3e h OAJia3e jbvah.
BpTJiosH. Phm HMa peiiTpa. I],eHTap to je KynoJia Cb.
BeTpa. Kpyr. IToöoHmocT. y3BHHiaBaibe. Phm je CKyn
»nyTOKa3a« h MOTHBa Ka ecxeTHSOBaiby. Phm cTaBJta
niiTaiba h OAroneTa. Ajih r.;ie cbh »nyTOKasH« ynvhyjy
na onor Kojii o/p’oneTa y hcthhh Ha MHKe.aaiiije.na.
^OBpmyje oh ime HHTaaa, jedrio ;i,o6a. Oh je iypaj,
pH.ib h HciiyibaBaibe PeHecance.
Moja je ßyma, hiii,na K.a cBOMe oj\-
roHeTaiuy.
CBeT.TiocT je Heciajia. y cyMpany Kynojia je ner-Jie^a-ira
jour yHyTpaniHHja. y Mpaty BH^eo caM jom je/pry öjih-
CTajyhy Taany cjaja: Kynojiy... y npocTopy H3Mel)y
Pirna h ceöe (h y ceön): öopöe, cyAÖHHe, yMeTHHKe,
BH3Hje, cTBapaina. ICma/r, cbhx BejiHKor y m cthhk a' k aK o
riapatjyje KOHpeiipHje, Kano ce öoprr. KäKo KoncTpyjHme
ac,T])ajiHOM ;j,yniOM, /pyinoM, tcjiom, KpBJby. Kpo3 ibera
cje^HHHJie cy ce öopöe, cy/parne h jbvah 3a kobmocom.
J e a a ii, h 3 a m a b m h h 3 c b e r a, k o 3 m o c a, p e-
a Ji h 3 y j y h h ceöe c j e a h ib a b a o je n o h o b a
ca K03M0C0M.
CHMc|iOHHja MOHyMeiiTa.îTHOCTH h eosmhhiiocth,
mhbhocth. HHTeH3HBHOCT. CHara h crvmpeibe. —
y m e h h: npHHpe.viaibe c»a hob mïhbot, nacTaBaiv y3BH-
meiba. TpyAH cy ce uiHpHJie h uejio. Ja caM napacTao.
PvKe cy ce mnpHjie h upeto, Kpo3, npocTop c-iiao caM
CBoje no3ApaBe, eMopnje, pjejiOBe, ripHsiiaite, oôojKa-
p,aite h ôpaTCTBO KynojiH iteHOM yMeTiiHKy »öpaTy
öoroBa«. Cne Aynie cacTajie cy ce, öpaTCKH jieÖAejie...
JKmbmm. >Kmbot: peann30Barbe y3Bnujett>a.
Hanncao 15 h 16 jyiia 1920 y Phmy, Kao (frparMeiraT
je/jiror poMaira Kojn he ce iiHcaTH ohojihko avi’o ayiop
ôy/ie JKHBeo.
The Sick Soldier
Percy Noël - New York
,,Corne back“ said they and lifted him
from where he lay half dead;
but once upon his feet he saw
the land that lay ahead,
where cannon belched and rifles spat
making globs of red.
,,No! No!“ cried he and staggered fro
to stop and fix his eyes
upon the hills of Serbia,
the Bulgar's stolen prize,
where overy wife and sweetheart knows
how a soldier dies,
,Aou‘re sick. Corne back a little time.’’
But he looked straight ahead
and not one pace away would move
from Serbia that bled,
while cannon belched and rifles spat
making globs of red.
Amerikanski pesnik, živi učesnik u stvaranju internacionalne
umetnosti, učestvovao je uz našu vojsku u najvećim okršajima
na Solunskom bojištu.
Kurt Sch wittere Dada
Dragan Aleksić - Prag
Walter Mehring po Japanu pandadaizira kao Dada
New-Ocase a Hannover nosi Schwittersa t. z, naj-
pozitivnijeg dadaistu i posrednika Hasenclever'
Hülsenbeck matscha, koji analogan svemu, oko-
rišten svima, čuvan tehnikom astudija zove sebe
Dada-Antidada pesnikom. Fenomenalno je Hülsen-
beckovo odricanje od njega, Dadayama — pljuckanje
na Anna-Blume (C, Ribemont Dessaignes fićuk
»Java-simptome«) a ipak ako je DADA rastrgan
jedna rastrganost pripada Schwittersa,
Dvopolutna zemlja i dvopolutni Schwitters pesnik-
slikar, Umetnost se ne kondenzira bukvarnostrogim
međama (Pierot Marcetto) već se nedeljnosvcčano
i novokostimira, Meketanje starostavnosti preskulp-
tiše neke ideje u nepomičnost, centropomaknuće si
stematike nestaje — Schwitters ne miče pomičnost
već ograničenost — DADA je globetreterski orna-
mentiran generalnošću, on muzicira slikarskim sti
hom skulptura ili slika muzico-skulpture stihovima
— Schwitters čovek ne sadsmione dobe već futuro-
academicae —
Na Schwittersa Preddadaistu pljunuti — Ležerno
— Schwittersa dadaistu okovitlati sa tri mlaza obo
jenih lampi — Mikroskopom tražiti generalnost je 0,
generainost staviti distancijalno je jasnoća —•
Schwitters je generalno dadaist u svome izrazu on
je Merz-Kunst — Merz-Kunst — Široka sbkarska
hipodroma. Sve se akademsko i klasično moglo
naučiti kao imitativno realitno prema prirodi —•
Tehnika se uči uokvirena školom, katedrom, cvike
rom i t, d, (Pollice verso!) — Ali tako ostati bez
umetnosti nije slučaj. Izražaj sebe — temelj
umetnosti — ^e ne uči; linije, forme, boje i reči daju
komplikovanu kombinaciju izražaja, sinteza materija
sa vazduhom umetnika — Schwitters se izvinuo iz
učenja i ide prema jedinoj genijalnosti — On misli,
slika se ne može rastumačiti materijalno govora,
kao što se ni reč »i« ih »to« ne može naslikati —
(Apsurdologija) — To je bitno bez konstatacije —■
On slika bez elementa prirode, uzima e 1 e m e n a t
